Danes smo zjutraj dokazali, da pocasi utrjujemo jutranjo rutino v kempih. Kot vojaki (umiti, nahranjeni, urejeni) smo samo par ur po prebujanju drveli po avtocesti v Wellington, glavno mesto NZ. Po priporocilu smo vecino dneva namenili baje najboljsemu muzeju v NZ te papi. V sestih nadstropjih je v muzeju mozno doziveti in dojeti najbolj bistvena kulturna in naravna bogastva, ki jih ta dezela skriva.
Izvedeli smo, da NZ strese cez 1000 potresov letno (veliko od njih lazjih), ker sta oba otoka na sticiscu dveh tektonskih plosc. Celo Wellington je zelo ogrozen zaradi cesar so dolocene zgradbe, ki jih smatrajo za nacionalni pomen (med njimi tudi te papa in parlament na primer) zgrajene na posebni fleksibilni plosci, ki tudi v primeru najhujsega potresa zasciti stavbo. V muzeju smo si pogledali oddelek o lavi in potresih (imajo celo simulator potresa), o kopenskih in morskih zivalih (tu je zanimiv orjaski ligenj iz antarktike v formalinu), o maorih in njihovi kulturi ter moderni NZ in priseljevanju skozi cas. Za otroke je odlicno poskrbljeno z interaktivnimi igrami, kljub temu sva klaro le tezko animirala. Najbolj jo je navdusila demonstracija izbruha lave o kateri smo intenzivno debatirali. Dorian je prvi peturni obisk muzeja odlicno prestal - modro je opazoval dogajanje in proti koncu lepo zaspal.
Po ogledu te pape odidemo v internet cafe v hostel. Tam je na tablah polno utrinkov popotovanj teenagerjev in reklam za adrenalinske izlete. S Tanjo ugotavljava kako drugace je potovati z otroci...
Ni komentarjev:
Objavite komentar