Nasa zadnja postojanka pred odhodom na Novo Zelandijo so bile Blue Mountains, hribovita zakladnica narave ob Sydneyu. Dejansko gre za nacionalni park, katerega komercialno glavna atrakcija so tri kamnite skale imenovane Three sisters, ki po eni izmed legend predstavljajo tri sestre, ki so okamenele in ker je vrac, ki jih je zacaral, umrl v vojni, so take ostale se dandanes. Mare je moral klari zgodbo o teh sestrah (ki vkljucuje seveda tudi ljubezenski zaplet) ponoviti vsaj petkrat, saj jo je le to ohranjalo pri relativno dobri volji, ki je za celo druzino kljucna. Ker ce je Klara slabe volje, smo vsi slabe volje ;). Razgled nanje je bil ob poznem popoldanskem soncu krasen, zaradi dolge poti iz Jervis baya, ki je trajala kakih pet ur, pa je bil to dejansko edini ogled, ki smo si ga v tem dnevu privoscili.
Naslednje jutro, v soboto, je bil na vrsti hi tech obisk jungle, ki pomeni kombinacijo voznje z zeleznico-najbolj strmo na svetu, gondole in enournega sprehoda po gozdu. Voznja z zeleznico nas je vse fascinirala (naklon je bil v najstrmejsem delu 52 odstotni in pomislila sem na to, da moram doriancka zaradi spremembe pritiska med spustom morda dojiti... Pa je prezivel brez ;). Za klarino hojo pa smo koncno nasli resitev - fotoaparat. Sprehod po lepi naravi ji sam po sebi ni dovolj zanimiv - razgled je iz vozicka ali ocijevega narocja prav tako lep. Aktivirala sem malega ixusa, s katerim je tudi ona dobila priloznost, da bo njen pogled na svet ovekovecen. In je kar slo, punca je hodila slabo uro, kar ni slabo in za njene razmere nadpovprecno. Tudi povratek nazaj na vrh z gondolo je bil zanimiv, saj smo si krosnje mogocnih evkaliptusov in gigantskih praproti lahko ogledali tudi iz pticje perspektive.
V soboto popoldan smo se vrnili v sydney in zadnjo noc pri ozijih oreziveli v hotelu. Lastni tus je bil luksuz in se je vsem prilegel. S klaro sva se pocutili tako nobl, da sva se odlocili za vecerno toaleto, v kateri sva se podali na vecerjo. Ocka nas je povabil v Mc Donalds.
Ni komentarjev:
Objavite komentar