Izgubljena - najdena

Te vrstice niso namenjene opisu soncne dobrodoslice, ki smo je bili delezni v Queenstownu in Wanaki, kjer prezivljamo zadnja dva dneva, ali maretovi tremi pred jutrisnjim bungee jumpingom. Danes se nam je zgodilo nekaj, cesar ne bomo nikoli pozabili in upam, da se nam ne bo vec ponovilo...
Sli smo na izlet s parnikom po jezeru Wakatipu ob katerem lezi Queenstown. Po pristanku je maretovo pozornost pritegnil ledeni bar in je zavil vanj. Midva z Dorianom sva mu sledila, mislec da je enako naredila tudi Klara. A cez kako minuto sva ugotovila, da je ni. Ko se na najine klice ni odzvala, sva pomislila, da se je skrila, kar vcasih rada naredi. A po minuti, dveh, nama je postalo sumljivo. Zacela sva letati naokrog in jo se glasneje klicati. Nic. Pritegnila sva pozornost mimoidocih ljudi, ki so prijazno pomagali in gledali, ce bi jo kje videli. V mislih se mi je odrolal najhujsi scenarij, ki sem ga odganjala, kricala in iskala naso malo zvezdico med ljudmi. Hvala bogu za majhna mesta in malo gnece na NZ. Kmalu so mi ljudje namignili, da so jo videli in da ze tecejo za njo. Klara je bila hitra kot blisk in se je v teh nekaj minutah oddaljila vsaj za kakih 300 m. Komaj sem ji sledila, na klice se ni odzivala. Neka zenska jo je ujela in skupaj sta me pocakali. Ko smo vsi prisli k sebi (jaz sem rabila najvec casa), je razlozila, da jo je bilo najprej malo strah, ko naju v mnozici ni videla, potem pa se je odlocila, da gre do avtodoma (zapomnila si je kje smo ga parkirali dan prej in mislila, da je tudi danes tam) in po tej odlocitvi je ni bilo vec strah. Tekla je, da bi bila cimprej tam... Res je pametna nasa punca, a tokrat sva ji razlozila, da naj zaupa najinim izkusnjam in si naslednjic, ce bi se slucajno se kdaj izgubila, pocaka na mestu, kjer se je to zgodilo.
Vceraj sva se pogovarjali o adrenalinu in danes ga je bilo pri meni na delu veliko, prevec...