četrtek, 17. februar 2011

Sever-jug-zahod-vzhod

Preden se bomo zaceli vracati nazaj proti severnemu otoku, smo se zadnjic obrnili smer, na vzhod. Slovo od zahodne obale je pomenilo tudi slovo od slabega vremena in upamo, da bo tako ostalo, saj smo bili dezja  in hladnih noci ze siti. Medtem, ko so na zahodu zanimivi hribi in turbulentna narava na kopnem, vzhodno obalo zaznamuje njena lega ob odprtem morju in dogajanje globoko pod gladino. Vzhodna obala je tako dom stevilnih morskih zivalskih vrst - kitov, pingvinov, tjulnov, albatrosov, delfinov,... ki so tudi glavni fokus nasega potovanja na tem delu Nove Zelandije. Osebno sem se najbolj veselila videti v zivo pingvine in kite. Na polotoku Otago pingvini gnezdijo na vec plazah, in sicer je tu dom dveh vrst pingvinov - rumenookega pingvina, ki je precej velik, konkreten pingvin ter malega modrega pingvina, najmanjsega pingvina na svetu. Pingvine lahko opazujes v drugi polovici dneva oz. zvecer, ko se z morja vracajo hranit svoje mladicke v gnezda. Rumenooki pingvini so bolj zgodni in smo jih sli opazovat cez dan na eno cudovito divjo plazo, do katere je vodila pot po pescenih sipinah. Kot na vsakem pravem safariju je bilo treba tudi nanje cakati in se to smo prvega opazili samo z daljnogledom. Ko smo se vracali nazaj, smo popolnoma nepricakovano opazili v vodi pingvinjo glavico, ki je cakala, da nadebudni turist poslika druga dva pingvina ki sta ze bila zunaj. Tipcek je bil kar precej aroganten in je v zelji za cim boljsim posnetkom skoraj zlezel v uboga pingvina v steni, kar je seveda prepovedano. Ko je zakljucil in odsel, je na kopno priracal se tretji. Bil je prizor, zaradi katerega sem vesela odsla s plaze. No, pingvinske evforije pa pri meni s tem se ni bilo konec. Zvecer, po soncnem zahodu, je bil namrec cas se za modre pingvincke. Zaradi njih smo valentinovo vecerjo zakljucili brez sladice. Pri opazovanju se mi je pridruzila tudi Klara (njeni komentarji v stilu 'a ze spet pingvini' so bili sicer kar malo hecni), Mare pa je ostal z Dorianom v avtodomu. Ura je bila ze cez 22h, ko smo v skoraj popolni temi opazili stiri male, kot race velike pingvine, ki so se zgolj kaksen meter stran od nas sprehodili do gnezd. Tu smo zaradi teme in zahtevane nepremicnosti lahko pingvine 'videli' cisto od blizu in to je bilo zanimivo tudi Klari. Ceprav bi jih ona od vsega najraje bozala :). Kasneje je na kopno verjetno prislo se vec pingvinov, na tej majhni plazi jih namrec domuje kakih 50, a s Klaro sva morali iti, ura je bila pozna... 

Ni komentarjev:

Objavite komentar