Australia day

26. januarja praznuje Avstralija svoj drzavni praznik, t.i. Australia day. Preden smo sli na pot sva razmisljala, da bi ga dozivela v sydneyu, saj so se obetali koncerti in velik ognjemet a ze sama misel na najina otroka je pomenila hiter pristanek na realnih tleh. Nic, kjer bomo pac bomo, sva se odlocila.
Po radiu sva vceraj na prvi vecerni poti do vasice Tilba poslusala prenos praznicnega koncerta. Otroka sta spala in bila sva zadovoljna, da je mir. Tokrat sva imela prvic cas in energijo za pogovor, refleksijo v dvoje. Na cesti, pa kaj zato...
Moram reci, da razen nekaj vec izobesenih zastav na hisah/avtomobilih in posameznih napisih na hotelih ali barih ter nekaterih zaprtih trgovinah, v zraku in na ulicah ni bilo zares opaziti, da je danes poseben dan. Tudi vreme mu ni bilo naklonjeno - bilo je oblacno, vlazno in dezevno, pritisk je bil nizek. 
Sicer pa je letosnji praznik minil v duhu solidarnosti ob nedavnih katastrofalnih poplavah. 

Kenguruji

Se enkrat se je za resnicnega izkazal pregovor V tretje gre rado. Danes smo jih namrec koncno videli v akciji. V Sydneyu, kjer smo jih dvakrat ze videli v zivalskih vrtovih, so pocivali in niso bili videti prav nic poskocno. Prizor, ko jih prvic vidis poskakovati naokrog kot da so na vzmeteh, in to v naravi, pa je enkraten. Prav simpaticni so, pa naj zveni se tako kicasto. V nacionalnem parku Murramarang smo se ustavili prav zato, da bi jih videli v naravnem okolju. Ob kempu, ki je lociran v osrcju tega obmorskega nacionalnega parka, jih zivi kakih 15. Ze ob prihodu smo spoznali druzino, ki se je prosto sprehajala po kempu in se obnasala kot da so prikolice in kemperji evkaliptusi in palme, ki sicer domujejo v tem cudovitem dezevnem gozdu.

Jervis bay

Po Sydneyu smo si prav zazeleli malo plaze. Bondi beach, kamor smo sli polezavat prvi dan po prihodu v Avstralijo, je bil za nas okus kar malo prevec urban in vetroven ter za povrh se brez sence. No, pa takrat je bil jet leg na vrhuncu in smo ob dveh popoldan po mestu hodili kot zombiji.
O Jervis bayu pa smo slisali same superlative - krasen zaliv z lepimi plazami, med katerimi naj bi imela Hyams beach celo najbolj belo mivko na svetu. 
In je navdusil tudi nas. Neskoncne plaze s krasno mivko in cisto vodo so bile tocno to, kar smo rabili. Sicer nekaj valov a se je dalo najti tudi predele z mirno vodo, da smo lahko vsi uzivali. Doriancek se itak ne boji valov in je prav pogumen kopalec oz. namakalec, nasa princeska pa je v mirnih vodah tudi kar podivjala. 
Kempi so maksimalno so urejeni, opremljeni z zari, piknik povrsinami, sanitarije so ciste in vse dela, lokacije vrhunske. Celo javna plaza, ki je brezplacna, ima vso piknik infrastrukturo in papir na wc-jih ;).

Po treh dneh pa je cas, da gremo raziskovat naprej...

Fotke

Kot kaze nama kljub trudu ne bo uspelo redno objavljati fotk na blogu, kar je edina pomanjkljivost Ipada, ki nam sicer sluzi super. Obcasno bova skocila v kaksen cyber cafe in poslala link na spletni album. Do takrat pa le besede, besede, besede... Se bova potrudila, da bodo cimbolj fotogenicne :).

Avtodom

Avtodom sva najprej nameravala najeti sele na Novi Zelandiji, a sva si premislila in ga zaradi lazje logistike najela ze za prvi premik iz sydneya. Ker so cene precej zasoljene, smo se tudi tu odlocili za enak model kot kasneje na NZ, torej smo brez wcja, dolgi le dobrih 5,5 m in siroki kot en vecji avto. V bistvu to pomeni, da je avtodom ena velika postelja in v zg nadstropju ena katakomba. Spodaj spim jaz z otrokoma, mare zgoraj. Ampak je prav kul in ko se bomo na to kompaktnost vsi cisto navadili, bo perfect. Trenutno je najbolj navdusena klara, midva z maretom pa se zaradi pomanjkanja prostora se malo loviva z razporejanjem in iskanjem prtljage. Spimo pa dobro, ker je jet lega konec, juhuhu! In last but not least moram pohvaliti kapitana nase ladje, ki je suvereno, profesionalno zaplul v avstalske vode po desni, kapo dol dragi!

Anil in Dimitri

Srecanje z Anilom in Dimitrijem mi je dalo priloznost, da se vrnem nazaj v cas, ko smo delali skupaj v Angliji. Dimitri se je zaradi nevarnosti v juzni afriki najprej selil v anglijo, ki je bila v casu po letu 2000 v polnem razcvetu. Posla za dobrega SAP svetovalca je bilo ogromno in London je bil poln priloznosti. Sedaj, ko Evropo pesti recesija se je preselil v Avstralijo, ki je trenutno z 20 milijoni ljudi na ozemlju vecjem od Evrope polna priloznosti in zaradi priseljevanja v razcvetu. Pol ekipe s katero sem delal je zato tu in zdaj vem, zakaj... Vesel sem, da smo se po tako dolgem casu spet srecali in delili energijo, ki nas je zdruzevala ze takrat.

Buhteljcek

Klari sva obljubila eno plisasto zival. Nanje je prevec nora, da bi ji odrekla to veselje, kljub temu, da ji plisa doma ne primanjkuje. Potiho sva upala na koalo ali kenguruja, pac en avstralski klise, ona pa si izbere wombata?! To je ena debela zival s kratkimi nogami, ki spominja na prasica, ima pa bolj prijazen izraz na obrazu, ki je baje preprical tudi klaro. Njegovo oz. Njeno ime - itak da je puncka :), je logicno - buhtelj! Pa se ena podrobnost je pomembna - tale zivalca meri v dolzino kake pol metra, v debelino pa tudi ene toliko ;) in precej trda je. Skratka, po prvi noci plezanja po njej je tudi klara ugotovila, da se bo z njo igrala, spala pa bo se naprej z medvedkom. Zaradi velikosti plisastega wobmata in seveda pricakovanim tezavam na poti zaradi njegove prostornine sva z Maretom Klaro izpostavila trdim in predvsem dolgotrajnim pogajanjem pred nakupom. Ocka je bil kljub porazu na koncu na Klaro zelo ponosen ker je zaradi vztrajanja in pogajalskih sposobnosti nedvomno pokazala karakter in odlocnost. Kakorkoli ze, do konca pocitnic imamo novega sopopotnika, buhteljcka...

Sydney

Sydneya sva se oba zelo veselila. Tako mareta kot mene je v marsicem spominjal na london - po vremenu seveda ne, sicer pa mesanica kultur in svobodnjaski karakter, pa vrsta londonskih adaptacij, od imen ulic, predelov, stavb, casopisov, pa undergrounda, avtobusov,... Ni skrivnost, da sva se tu dobro pocutila in nama je bil zelo kul. Seveda mesto z majhnima otrokoma dozivljas cisto drugace kot v paru, zato na seznamu aktivnosti ni bilo nocnega zivljenja pa gastronomskih presezkov, galerij in shopinga, ampak prav tako navdusujoci akvarij, zivalski vrt, botanicni vrt, pa sky tower z izjemno sydneysko panoramo, pa izlet z ladjico,... En dan smo namenili druzenju z maretovimi sodelavci iz londona, dobili pa smo se tudi z Liso, mojo kolegico iz Londona, kar me je zelo razveselilo. In kljub vsej velikosti sydneya lahko tudi tu recemo, da je svet majhen - ziveli smo namrec le par ulic stran od Lise.

Jet leg

Tokrat nas je, sicer pricakovano, grdo vrgel iz tira. Vceraj smo, sele po enem tednu, sli normalno zvecer spat in smo vstali zjutraj.
Klara jo je najslabse odnesla in je popolnoma zamenjala noc za dan. Zaspala enkrat med 3 in 5 h popoldan in vstajala okrog 2h ponoci, pogledala risanko in se do zgodnjega jutra trudila zaspati, kar ji je na koncu za kako urco vendarle uspelo.
Dorianov bioritem malo manj strize, za par ur, kar pomeni, da so njegova jutra se bolj zgodna, vstaja tam nekje okrog 6h.
Midva z maretom pa sva od dnevno/nocnega turnusa zvecer tako zaspana, da si zaenkrat se nisva uspela vzeti casa zase in greva tudi midva spat s kurami.
Zaradi vse te bioritmske zmesnjave smo se popoldan, ko sta oba otroka ugasnila, morali nekako znajti. Zdaj lahko potrdimo, da v ergota komot spravis tudi precej vecjega otroka kot pise na deklaraciji. Klara je spala kot angelcek ;).

Ljubljana - Amsterdam - Kuala Lumpur - Sydney

Leteli smo dalec, leteli smo dolgo. Pot je trajala dobrih 27 ur, eno uro smo imeli zamude v kuala lumpurju, sicer pa je slo gladko. Klara se je zaljubila v nasega novega prijateljcka Ipada, ki jo je zabaval prvih nekaj ur, potem pa si je privoscila doolg spanec,ki ga ni zmotila niti postaja in prekladanje po letaliscu v kuala lumpurju. Dorian je flirtal z ostalimi potniki in se zabaval po svoje na tleh pod nogami, potem pa tudi on zaspal v sicer majhni posteljici na letalu. Edini v first classu ;). Ocka in mamica pa sta bolj malo spala, nekaj ur sva si sicer privoscila, a sva bila ze ob pogledu na zadovoljna otroka zelo happy. Ob devetih zvecer v nedeljo, 16.1., pa nas je razveselila dobrodoslica - Welcome to Sydney!

zadnja noc

Zadnja noc je vendarle minila v znamenju pakiranja in urejanja zadnjih podrobnosti glede potovanja. Spat sva sla 5 oz. 4 ure pred zgodnjim jutrom (vstati smo morali ob pol sestih). Kar se niti ne bi bilo tako slabo a se je Dorian ob 4h naprej premetaval in za Mareta je to pomenilo konec spanja (hvala dragi, da si me pustil spati :). A zaradi potovalnega adrenalina sva v sicer se popolni temi zjutraj budno gledala. Klara se je dobro naspala in bila takoj v akciji. Ob Bojanovem prihodu smo bili pripravljeni, nabito polne torbe tudi. Zbasali smo se v dva velika nahrbtnika, potovalko in dva nahrbtnika rocne prtljage. Na koncu pa sva kljub vsemu na avion privlekla se vreco z nekaj 'nujnimi' zadevami.
Se slovo od tace muce in smo sli.

(null)

Test

Test

Brbvrbirfbrvbrjvrjvnrfjrfn

Vvrvrvrvr

Pa začnimo!

Najprej z blogom o potovanju. Čez slab teden s potovanjem. Za dva meseca se odpravljamo na drugo stran sveta - najprej v Avstralijo, nato na Novo Zelandijo in na koncu še na Samoo. Kot družina, sicer tričlanska, smo jo že marsikam mahnili. A tako daleč in za toliko časa še nikoli. Zato si še toliko bolj želimo, da bi občutki in doživetja ostali zapisani za vedno. V naših srcih in na papirju oz. ekranu.

Pred nami je še nekaj dni priprav. Tokrat sva si z Maretom pri pakiranju prvič pomagala z opomnikom, saj si taka avantura zasluži visoko mero spoštovanja in odgovornosti. Klara bo prespala pri Bojanovih. Midva pa upava na miren Dorianov spanec, da bova imela vsaj kako uro miru za prvi del pakiranja. Teden bo namreč spet zdrvel mimo in tokrat bi se rada izognila pakiranju zadnjo noč. Ta bo zelo pomembna, saj bi se pred dolgo, več kot 24-urno potjo do Sydneya, ki jo začnemo naslednjo soboto zgodaj zjutraj, radi dobro naspali.

Priznam, da imam poleg neizmernega vznemirjena tudi nekaj treme. Nje v bistvu več zaradi bloga kot potovanja. Zato si bom za zaključek prve objave sposodila misel z enega izmed novoletnih daril, ki smo jih dobili letos:
'Take notes. But remember life rewards those who take action.'