O tem kako veliko se vozimo na tem potovanju bova enkrat napisala poseben post - jaz pravim, da smo sli na best seller trip. Tako smo se po Kaikouri v petek pripeljali skoraj cisto do Napierja, ki je od Kaikoure oddaljen 6 ur voznje in tri ure trajekta (pojma nimam koliko je to km ;). Ustavili smo se pol ure pred Napierjem, saj na divje ne marava spati v mestih, ker je najpogosteje prepovedano.
Dejstvo je, da je obisk Napierja prav na vikend 19. in 20. feb najmocneje zaznamoval plan nasega potovanja. Ta vikend se je namrec dogajal Art Deco Weekend, ki je v totalno art deco mestu kot je Napier, res Best seller. Mesto je namrec leta 1931 popolnoma unicil najhujsi potres v zgodovini Nove Zelandije. In zgraditi ga je bilo treba na novo. Za Novo Zelandijo, ki naju arhitekturno ni niti najmanj impresionirala, je Napier zakon, saj so ga zgradili konsistentno, z obcutkom in stilom. Art deco stilom. In vsako leto februarja v spomin na potres in na novo mesto, ki je nastalo po njem, praznujejo t.i. Art Deco Weekend. To je dogodek, ki te prav zares vrne v prvo polovico prejsnjega stoletja - ljudje se zrihtajo v outfit tega casa, zloscijo old timerje in jih pripeljejo na povorko v mestu, po mestu se slisi stara glasba, nebo nad njim pa napolnijo stara letala. Cista out of time scena.
V Napier smo prisli v soboto dopoldan in takoj zavili v izposojevalnico oblek. Meni zal ni bilo nic prav in sem poiskala le klobuk, okrog vratu perle in sem bila cist ok. Klara je bila cudovita v svoji koktejl oblekici, ki jo je prav tako okrasila s perlami in klobukom, daddy pa si je kupil 50' kapo in bil zelo zadovoljen.
Art Deco, here we come! Pocutili smo se kot v filmu. Z besedami kar tezko opisem sceno, ki je bila fenomenalna, totalen skok v preteklost. Tudi vreme je bilo perfektno. Kot je Maretu nekdo rekel - photographer's paradise. Zvecer smo se malo poplesali, kar je Klara komaj cakala. Cist je podivjala na plesiscu.
Danes je bil osrednji dogodek piknik, ki se je raztezal v centru mesta ob plazi. Ljudje so prinesli polno dobrot in kar tekmovali med sabo v tem kdo bo imel lepsi in bolj avtenticen servis. Vse je bilo zrihtano v nulo. Vreme nam je bilo malo manj naklonjeno, a rahel dez je vendarle pocakal do poznega popoldneva, ko je vecina ljudi ze pospravljala svoje 'razstavne prostore'.
Dez - dober izgovor za nas novi premik - tole pisem ponoci (nedelja, 20.2.) dve uri iz Napierja, tik pred Tongarirom, kamor gremo jutri drugic poskusit sreco z lepim vremenom :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar