Moj prvi bungy

Ze od nekdaj sem si enkrat zelel skociti bungy ali pa iz letala s padalom pa ko sem bil mlajsi nikoli ni bilo priloznosti. Tanja in Klara sta sicer malo cudno pogledali ko sem omenil, da bi sel, ampak po dolocenem casu se je zadeva uvrstila v program potovanja. Mami se mi zdi je bila malo ponosna, da si upam (sama baje ne bi sla), Klaro pa je sicer najprej malo skrbelo, potem pa ko sva razlozila kako zelo varna je zadeva, je bilo tudi njej ok. 
Ce na NZ reces bungy potem si rekel se bolj malo, saj jih obstaja v dezeli bungy-ja kar precej razlicnih, najprej po visini skoka in potem po nihanju (skok ali swing) in potem se glede na to kako se vrzes cel kup verzij. Osebno me je sicer malo mikal najvisji bungy v Evroaziji 134m, o katerem je nek Izraelec celo noc razlagal v campu v Qeenstownu, da je bilo dozivetje njegovega zivljenja (kljub temu, da se je baje ze boril s Palestinci) a sem se vendarle za svoj prvi bungy odlocil za klasiko, skok iz 43m visokega mosta Kawarau kjer je AJ Hackett leta 1988 zacel z bungy businessom. Danes imajo tam zabelezenih ze cez pol milijona skokov, najmlajsi skakalec je bil star 10, najstarejsi pa nepredstavljivih 94 let. 
Kot pricakovano sem imel pred skokom malo treme, pri pisanju svojih podatkov ob prijavi sem se recimo zmotil pri pisanju priimka, rojstnem datumu in drzavi, prav pa napisal samo ime in potem sel v kratkem casu dvakrat na stranisce...:-), ampak ko sem pa enkrat bil na mostu, pa vse gladko kot profi. Ko sem potem videl se fotke sem res skocil zelo solidno, pa se dolzino vrvi so natancno namerili, tako da sem glavo namocil v vodo, kar uspe redko sodec po skakalcih pred menoj. 
Takole po prvem bi rekel, da bi zadevo z veseljem se kdaj ponovil ce bo priloznost, o kaksnem razsvetljenju kot pri Izraelcu pa vseeno ne morem govorit.