Ledeniki

Na poti od Nelsona do glacier country-ja kot mu pravijo, ni kaksnih zanimivih reci, pa se slabo vreme smo imeli. Svetla tocka poti je bila, da smo si v Hokitiki, kjer so znani po izdelovanju nakita iz zelenega zada (jade), ki ga kopljejo na NZ, vsi, celo Dorian nakupili verizice z obeski. Zad nam ni bil tako vsec pa smo kupili taksne bele iz kosti, razen klare, ki si je izbrala roza kristal.
Malo depresivni od nizkega pritiska in dezja, ki nas je spremljal odkar smo zapustili Nelson, smo prispeli do prvega od dveh ledenikov - Franz Josef in se v se vedno oblacnem vremenu odpravili proti njemu. Posebnost obeh ledenikov je, da se spusca led zelo nizko, skoraj do nivoja morja. Se pred parimi dnevi smo se veselo kopali v zelo toplem morju in v mislih smo bili se vedno precej poletni. Zato nas je to kontrastno ledenisko vzdusje s svezim zrakom in hladnim vetrom presenetilo. Clovek enostavno ne pricakuje tako alpinisticnih obcutkov na tako nizki nadmorski visini. Zaradi intenzinvega dezja smo v dolini Franza Josefa lahko obcudovali stevilne  slapove. Led ima zelo lepo modro barvo, tako da sva kljub relativno slabi vidljivosti naredila veliko fotografij. Na sam ledenik pa zal nismo mogli, tja bi sli lahko samo z vodici... Naslednji dan smo se odpravili se na drugi ledenik, Fox. Tam zaradi slabega vremena se dan prej dostop sploh ni bil mogoc. Podivjane reke so unicile dostopno pot in ko smo prisli, so jo veliki bagerji ravno popravljali. Ledeniska dolina je bila polna ledenih skal, ki jih je reka naplavila iz ledenika. Ledenik Fox je bil sicer podoben Franz Josefu, s to razliko, da smo lahko sli blizje (priblizali smo se mu na dobrih 100m) in da je iz dna ledenika tekla skozi tunel mocna reka, v katero se je iz ledenikovih sten lomil led. Slisati je bilo kot grmenje nevihte, kar je bilo spet dozivetje... Popoldan smo se odpravili proti Haastu, lepi vasici v kateri smo prespali v kempu s prijetnimi skupnimi prostori. Klara in Dorian sta imela stevilne igrace in sta se na najino zadovoljstvo lepo igrala, jaz pa sem spekel palacinke. Te sem Klari obljubil ze takrat, ko smo si na poti do ledenikov ogledali t.i. Pancake rocks, ki so bile v slabem vremenu manj impresivne kot na razglednicah, obsijane s soncem.