Australia day

26. januarja praznuje Avstralija svoj drzavni praznik, t.i. Australia day. Preden smo sli na pot sva razmisljala, da bi ga dozivela v sydneyu, saj so se obetali koncerti in velik ognjemet a ze sama misel na najina otroka je pomenila hiter pristanek na realnih tleh. Nic, kjer bomo pac bomo, sva se odlocila.
Po radiu sva vceraj na prvi vecerni poti do vasice Tilba poslusala prenos praznicnega koncerta. Otroka sta spala in bila sva zadovoljna, da je mir. Tokrat sva imela prvic cas in energijo za pogovor, refleksijo v dvoje. Na cesti, pa kaj zato...
Moram reci, da razen nekaj vec izobesenih zastav na hisah/avtomobilih in posameznih napisih na hotelih ali barih ter nekaterih zaprtih trgovinah, v zraku in na ulicah ni bilo zares opaziti, da je danes poseben dan. Tudi vreme mu ni bilo naklonjeno - bilo je oblacno, vlazno in dezevno, pritisk je bil nizek. 
Sicer pa je letosnji praznik minil v duhu solidarnosti ob nedavnih katastrofalnih poplavah. 

Kenguruji

Se enkrat se je za resnicnega izkazal pregovor V tretje gre rado. Danes smo jih namrec koncno videli v akciji. V Sydneyu, kjer smo jih dvakrat ze videli v zivalskih vrtovih, so pocivali in niso bili videti prav nic poskocno. Prizor, ko jih prvic vidis poskakovati naokrog kot da so na vzmeteh, in to v naravi, pa je enkraten. Prav simpaticni so, pa naj zveni se tako kicasto. V nacionalnem parku Murramarang smo se ustavili prav zato, da bi jih videli v naravnem okolju. Ob kempu, ki je lociran v osrcju tega obmorskega nacionalnega parka, jih zivi kakih 15. Ze ob prihodu smo spoznali druzino, ki se je prosto sprehajala po kempu in se obnasala kot da so prikolice in kemperji evkaliptusi in palme, ki sicer domujejo v tem cudovitem dezevnem gozdu.

Jervis bay

Po Sydneyu smo si prav zazeleli malo plaze. Bondi beach, kamor smo sli polezavat prvi dan po prihodu v Avstralijo, je bil za nas okus kar malo prevec urban in vetroven ter za povrh se brez sence. No, pa takrat je bil jet leg na vrhuncu in smo ob dveh popoldan po mestu hodili kot zombiji.
O Jervis bayu pa smo slisali same superlative - krasen zaliv z lepimi plazami, med katerimi naj bi imela Hyams beach celo najbolj belo mivko na svetu. 
In je navdusil tudi nas. Neskoncne plaze s krasno mivko in cisto vodo so bile tocno to, kar smo rabili. Sicer nekaj valov a se je dalo najti tudi predele z mirno vodo, da smo lahko vsi uzivali. Doriancek se itak ne boji valov in je prav pogumen kopalec oz. namakalec, nasa princeska pa je v mirnih vodah tudi kar podivjala. 
Kempi so maksimalno so urejeni, opremljeni z zari, piknik povrsinami, sanitarije so ciste in vse dela, lokacije vrhunske. Celo javna plaza, ki je brezplacna, ima vso piknik infrastrukturo in papir na wc-jih ;).

Po treh dneh pa je cas, da gremo raziskovat naprej...

Fotke

Kot kaze nama kljub trudu ne bo uspelo redno objavljati fotk na blogu, kar je edina pomanjkljivost Ipada, ki nam sicer sluzi super. Obcasno bova skocila v kaksen cyber cafe in poslala link na spletni album. Do takrat pa le besede, besede, besede... Se bova potrudila, da bodo cimbolj fotogenicne :).

Avtodom

Avtodom sva najprej nameravala najeti sele na Novi Zelandiji, a sva si premislila in ga zaradi lazje logistike najela ze za prvi premik iz sydneya. Ker so cene precej zasoljene, smo se tudi tu odlocili za enak model kot kasneje na NZ, torej smo brez wcja, dolgi le dobrih 5,5 m in siroki kot en vecji avto. V bistvu to pomeni, da je avtodom ena velika postelja in v zg nadstropju ena katakomba. Spodaj spim jaz z otrokoma, mare zgoraj. Ampak je prav kul in ko se bomo na to kompaktnost vsi cisto navadili, bo perfect. Trenutno je najbolj navdusena klara, midva z maretom pa se zaradi pomanjkanja prostora se malo loviva z razporejanjem in iskanjem prtljage. Spimo pa dobro, ker je jet lega konec, juhuhu! In last but not least moram pohvaliti kapitana nase ladje, ki je suvereno, profesionalno zaplul v avstalske vode po desni, kapo dol dragi!

Anil in Dimitri

Srecanje z Anilom in Dimitrijem mi je dalo priloznost, da se vrnem nazaj v cas, ko smo delali skupaj v Angliji. Dimitri se je zaradi nevarnosti v juzni afriki najprej selil v anglijo, ki je bila v casu po letu 2000 v polnem razcvetu. Posla za dobrega SAP svetovalca je bilo ogromno in London je bil poln priloznosti. Sedaj, ko Evropo pesti recesija se je preselil v Avstralijo, ki je trenutno z 20 milijoni ljudi na ozemlju vecjem od Evrope polna priloznosti in zaradi priseljevanja v razcvetu. Pol ekipe s katero sem delal je zato tu in zdaj vem, zakaj... Vesel sem, da smo se po tako dolgem casu spet srecali in delili energijo, ki nas je zdruzevala ze takrat.