Po slabem tednu razvajanja pri Alexu in Becky smo za naslednjo destinacijo izbrali Port Barton. Mestece nekje na sredini Palawana, ki je veliko bolj umirjeno kot El Nido. Priporočal nama ga je Jaka, Slovenec, ki živi na Palawanu in se ukvarja s turizmom. Verjetno ga pozna večina Slovencev, ki je šla na Filipine, midva pa sva zanj izvedela po naključju, saj je imel le dober teden pred našim odhodom intervju na Valu 202. In ga je Mare kontaktiral. Jaka nama je pomagal z organizacijo nočitve v Port Bartonu, kjer spimo pri Bing & Vice-u, v čisto novih, tri mesece nazaj odprtih apartmajčkih. Simpatičen majhen kraj, kjer se 'vsi' poznajo, tudi turisti (vsaj po videzu), saj vsi zahajamo v teh par lokalov in restavracij, ki tu pač obstajajo. Dan preden smo odšli iz Port Bartona, sta Španka in Izraelec odprla picerijo in vsi smo si z veseljem privoščili eno. Bila je izvrstna; kot je rekel Dorian 'najboljša pica v mojem življenju' :).
V treh dneh, kolikor smo bili tu, smo šli na izlet do bližnjega slapa. Osvežitev v tolmunčku pod slapom smo vsi tezko čakali, pot je namreč vodila skozi pravo dzunglo, bilo je vroče in vlažno. Klara in Dorian sta pogumno in veselo skakala s skal in ker je tu v splošnem bolj malo otrok med turisti, je Klara za svoj skok z višine požela bučen aplavz :). Na poti nazaj smo se ustavili na plaži v eni res lušni in urejeni vasici. Po večerji, ki nam jo je pripravila domačinka, smo se s čolnom v mesečini odpravili nazaj. Na plaži so bile majhne lepe školjke, kot naročene za Klaro.
Drugi dan smo odšli na island hoping, tokrat tudi s snorklanjem. Prva sicer krasna destinacija 'aquarium' je bila polna ribic in koral, a žal tudi malih meduzic (oz.'planktona', kot situacijo interpretirajo domačini), ki so nas pikale in Doriana ter Klaro hitro odvrnile od plavanja. Kmalu za njima je iz vode prišel tudi Mare. Mene je pikanje najmanj motilo, imava pa s Klaro danes, 'dan potem' veliko rdečih pik in srbečice po celem telesu. Kakorkoli oni temu rečejo, bile so majhne meduzice, ki so si naju zelo privoščile. Na izlet smo odšli skupaj s štirimi upokojenimi Španci, sosedoma v apartmaju in njunima prijateljema, ki so na dooolgih, večmesečnih počitnicah na Filipinih. Simpatični zelo.
Zvečer pa Valentinov koncert v lokalčku, kjer je Dorian dva dni nazaj navdušeno bobnal in se še bolj ogrel za idejo, da bo postal bobnar. Prvi korak - 'kdaj dobim svoje bobne?', seveda.
Če so nam na otoku k srcu prirasli ljudje, nam je tu kraj; Port Barton, miren lep obmorski koticek, kjer cas teče počasi in umirjeno. Upam, da bodo turizem tu bolj trajnostno usmerjali in ne bo čez par let postal podobno umazano mravljišče kot El Nido. V načrtu imajo namreč gradnjo letališča in številnih resortov na bližnji 14km plaži, v stilu Boracaya.
Ni komentarjev:
Objavite komentar