26. januarja praznuje Avstralija svoj drzavni praznik, t.i. Australia day. Preden smo sli na pot sva razmisljala, da bi ga dozivela v sydneyu, saj so se obetali koncerti in velik ognjemet a ze sama misel na najina otroka je pomenila hiter pristanek na realnih tleh. Nic, kjer bomo pac bomo, sva se odlocila.
Po radiu sva vceraj na prvi vecerni poti do vasice Tilba poslusala prenos praznicnega koncerta. Otroka sta spala in bila sva zadovoljna, da je mir. Tokrat sva imela prvic cas in energijo za pogovor, refleksijo v dvoje. Na cesti, pa kaj zato...
Moram reci, da razen nekaj vec izobesenih zastav na hisah/avtomobilih in posameznih napisih na hotelih ali barih ter nekaterih zaprtih trgovinah, v zraku in na ulicah ni bilo zares opaziti, da je danes poseben dan. Tudi vreme mu ni bilo naklonjeno - bilo je oblacno, vlazno in dezevno, pritisk je bil nizek.
Sicer pa je letosnji praznik minil v duhu solidarnosti ob nedavnih katastrofalnih poplavah.
Draga Tanja, se boste kaj javili? Že nekaj di gledam pa nič od vas. Kje ste? Kaj počnete? Še kaj kengurujev na vidiku? Kako kaj buhteljček? Hrana? Vreme? Temperatura? Je toplo, vroče, soparno? Vonji, občutki, vzdušje? Dorian, Klara? TI?
OdgovoriIzbrišiHojla Čenčiči,
OdgovoriIzbrišije tale pavzica na blogu pomankanje časa, ker ste ga namenili praznovanu rojstnega dne - BTW Marko, z malce zamude, vse najboljše za rojstni dan! - ali se umikate ciklonu, ki preti Avstraliji? Pomirite svoje blogovske spremljevalce in nam namenite par besed. Pa lepe pozdrave od širše familije
Hojla,
OdgovoriIzbrišiJa, bi se ful pogosteje oglasila, veliko je stvari o katerih bi lahko kaj napisala, a cez dan je akcija, zvecer pa sva tudi kar utrujena, pa tudi spimo vcasih na divje, tako da ni interneta.. Se trudiva kolikor se le da, moram rect, da je tudi mare motiviran za bloganje ;). Zdaj sva nekaj spet napisala, drugo pa obdelava ob priliki. Trenutno smo ze na juznem otoku NZ, od nedelje do vceraj, ko smo se spet malo ustalili pa smo kar sibali. Smo pa super, vse ok....