Z Maretom sva se odločila, da počitnice začnemo z morjem, kar tudi sicer rada narediva. Na začetku in za zaključek. Najslajši del, roko na srce. Čeprav nikakor ne bi šla samo na morje in rada raziskujeva tudi notranjost ter klimatsko bolj zahtevne razmere, pa je za zimski odklop najlepše pogledati v turkizno morje iz sence pod palmo, s kokosom v roki. Potem, ko si se mangotov že na polno najedel.
No, ampak do naše prve morske postojanke, 24 ur poti (s sedmimi pribitka zaradi časovne razlike) še ni bilo dovolj. V nedeljo zjutraj smo leteli na Palawan; Puerto Princessa, od koder nas je do El Nida na severu otoka ločilo se 7 ur vožnje v enoprostorcu. Ker smo sedeli v prvi vrsti, kjer imaš edino možnost malce stegniti noge, smo se spet počutili upgrejdano :). Zvečer pa je bil mali luškan penzion na koncu umazanega mravljišča, turistične 'meke' El Nido, pravi balzam za utrujene popotnike. Pred novo nočjo na dolgi poti smo si nanudili le še večerjo. Klara in Dorian sta prisla na svoj račun - Klaro je zabavala domača muca, Doriana po lastnikova hči, 6- letna Filipinka, ki ga je popolnoma omrežila. Do te mere, da se je naučil nekaj angleških stavkov, med katerimi je najpogosteje uporabil 'let me play one game, please', potem ko je punčka vecino časa igrala njegove igrice :)...
Ni komentarjev:
Objavite komentar