Tudi na tem potovanju se je izkazalo, da sem nora na to rozico. Njena perfektna, svileno bela, mehka ovalna oblika in vonj, ki se ga ne morem navohati, me vsakokrat prevzamejo. Veckrat sem jo ze hotela uvoziti v Slovenijo, kjer je zaradi neprimerne klime baje se nikomur ni uspelo vzgojiti. Nazadnje sem na Havajih kupila steblo brez korenin - sadiko, za katero sem mislila, da ne bo nic, potem pa je cudezno pognala liste, ki so po mesecu, dveh ze kar lepo obkrozali steblo. Potem pa je sledila usodna napaka, potrebna je bila le ena noc. Odprto okno, ki sem ga zvecer pozabila zapreti. Ze naslednji dan je bilo jasno, da je bil prehlad za frangipani usoden. Listi so zaceli odpadati in kmalu je bilo nekoc socno steblo, le se naguban, votel strcelj, ki se ga ni dalo vec resiti...
Na Samoi nisem niti poskusala izvoziti sadike, saj bi mi jo na NZ zaplenili. Razmisljam, kako bi zaboga to rozo vendarle spravila v Ljubljano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar